POHOD NA SPODNJE NEKOVO

Četrtek, 18. 10. 2012  (Enota Solkan)

Izpred Enote Solkan smo se peljali po soški dolini do Kanala, nato pa zavili proti Ligu. Pri odcepu za Spodnje Nekovo smo se ustavili in pot nadaljevali peš. Vsi smo bili ustrezno opremljeni z nahrbtniki in suhim kosilom ter pijačo.

Opazovali smo gozd, na srečo medveda nismo srečali, tudi divjega prašiča ne. Ob poti smo našli gobe, razveselili smo se kostanjevih ježic, a so bile žal prazne… Tudi na ciklamah smo si spočili oko. Ko smo prišli do zadnjega vzpona, smo že bili skeptični, ali bi pot nadaljevali ali ne. Pogum je zmagal in pred vasjo smo bili nagrajeni s čudovitim razgledom na reko Sočo, Kanal in Anhovo. Odprli smo ograde in vstopili v čarobno vas Nekovo, ki je v celoti nenaseljena. Hiši, ki sta edini še ohranjeni, imata lesen »gank«. Po ruševinah ostalih se vzpenja bršljan. Času kljubujejo le še čudoviti oboki. Na vrhu vasi nas je pričakala v belo pobarvana cerkvica Sv. Vida, ki ima kar dva zvonova. V upanju, da nas bo Sv. Vid uslišal, si je vsakdo zaželel nekaj lepega in pozvonil. Kar naenkrat nas je presenetilo več odraslih govedi. Očitno so želele ugotoviti, kdo je zmotil njihov mir. Sledila je malica in raziskovanje okolice, nato pa spuščanje v dolino. Iz vasi, ki nas je dobesedno očarala, je bila doma mama našega znanega dirigenta Antona Nanuta.

Verjetno se bomo v te kraje še vrnili. Mika nas na Potravno. Na območju občine Kanal ob Soči je bil tokratni pohod že četrti po vrsti. S kanalsko občino tudi drugače dobro sodelujemo.